FERSKI OTOKI
Ferski otoki so skupina otokov v Severnem Atlantskem oceanu, med Škotsko na jugu in Islandijo na severozahodu. So uradno ozemlje Danske, od leta 1948 pa uživajo široko samoupravo na skoraj vseh področjih, izjema so obrambna politika in zunanje zadeve. Površina otokov je znaša 1.399 km², na njih pa živi okoli 50.000 ljudi.
Zgodovina | Po nekaterih domnevah naj bi otoke prvi naselili menihi v 6 stoletju. V tem času naj bi se pojavilo tudi prvo poimenovanje otokov: Ovčji otok in Ptičji otok. V devetem stoletju so se na otoke začeli preseljevati Vikingi iz Irske in Škotske. V enajstem stoletju so otoki po serijah umorov in spletk prišli pod Norveško. Tako je ostalo do leta 1380 ko je Norveško prevzela Danska. Živa priča iz vikinških časov je govor. Prinesli so ga iz Norveške in na osamljenem otočju je ostal dolgo zunaj tujih vplivov, kljub temu, da je bil na otokih dolgo časa danščina edini uradni jezik. Zavest o kulturni samobitnosti se tudi v stoletjih danske oblasti ni porazgubila. Na neodvisnost so pomislili šele med 2. svetovno vojno. Danska je tej želji deloma ugodila in podelila otočju največjo možno avtonomijo. Fersko otočje ni vstopilo v Evropsko unijo.
Geografija in podnebje | Ferski otoki so majhna otoška skupina ki leži v severnem Atlantiku med Norveško, Islandijo in Škotsko. Otočje je od celine oddaljeno 655 km. Sestavlja ga osemnajst velikih ter večje število majhnih otokov. Skupna površina celotnega otočja meri 1.399 km², obala je dolga 1.117 km. Otoki so nastali pred okoli 60 milijoni let kot posledica vulkanske dejavnosti. Strma pobočja Fjellov (planot) dajejo vtis neznanske višine, čeprav te nikjer ne presegajo 882 m. Na otokih in otočkih so številne krajše reke in slapovi, zamočvirjene kotline, doline, ki jih zapolnjujejo jezera, zeleni pašniki in prostrane površin porasle z resjem. Obala je na otokih je kamnita in večinoma izredno strma.
Na otoku ni gozdov, večinoma prekriva trava ponekod v zavetnih legah pa še grmičevje. Skozi vse leto otočje bičajo močni vetrovi, otoke pa prekrivajo oblaki, ki pogosto prinašajo dež. V primerjavi z Dansko so zime dosti bolj mile, poletja pa so mrzla in z malo sonca. Poleti sonce v povprečju sije le štiri ure na dan.
Gospodarstvo | Ribolov in predelava rib je osnovna gospodarska dejavnost otočja, s tem se preživlja tudi večina prebivalcev. Izvoz rib in ribjih izdelkov znaša kar 90% celotnega izvoza. Druga pomembna gospodarska dejavnost na otoku je ovčereja, zaradi velikih travnatih površin so otoki primerni za rejo drobnice. Poljedelstvo je zaradi ekstremnih vremenskih razmer skoraj nemogoče. Večino stvari je potrebno na otoke uvažati. Pred kratkim so v okolici otočja odkrili nafto in zemeljski plin, ta bi v prihodnosti tem odmaknjenim otokom omogočil nov gospodarski razvoj. Veliko možnosti za razvoj ponuja tudi sodobna informacijska tehnologija. Večina gospodarstva je skoncentriranega v prestolnici Tórshavn. Nezaposlenost je ena najmanjših v Evropi, kljub temu pa se otočje sooča s številnimi težavami pri ohranjanju prebivalstva, saj večina študentov odhaja na Dansko in se po šolanju zaposlijo na celini.
____________
Matevž Prinčič
Zgodovina | Po nekaterih domnevah naj bi otoke prvi naselili menihi v 6 stoletju. V tem času naj bi se pojavilo tudi prvo poimenovanje otokov: Ovčji otok in Ptičji otok. V devetem stoletju so se na otoke začeli preseljevati Vikingi iz Irske in Škotske. V enajstem stoletju so otoki po serijah umorov in spletk prišli pod Norveško. Tako je ostalo do leta 1380 ko je Norveško prevzela Danska. Živa priča iz vikinških časov je govor. Prinesli so ga iz Norveške in na osamljenem otočju je ostal dolgo zunaj tujih vplivov, kljub temu, da je bil na otokih dolgo časa danščina edini uradni jezik. Zavest o kulturni samobitnosti se tudi v stoletjih danske oblasti ni porazgubila. Na neodvisnost so pomislili šele med 2. svetovno vojno. Danska je tej želji deloma ugodila in podelila otočju največjo možno avtonomijo. Fersko otočje ni vstopilo v Evropsko unijo.
Geografija in podnebje | Ferski otoki so majhna otoška skupina ki leži v severnem Atlantiku med Norveško, Islandijo in Škotsko. Otočje je od celine oddaljeno 655 km. Sestavlja ga osemnajst velikih ter večje število majhnih otokov. Skupna površina celotnega otočja meri 1.399 km², obala je dolga 1.117 km. Otoki so nastali pred okoli 60 milijoni let kot posledica vulkanske dejavnosti. Strma pobočja Fjellov (planot) dajejo vtis neznanske višine, čeprav te nikjer ne presegajo 882 m. Na otokih in otočkih so številne krajše reke in slapovi, zamočvirjene kotline, doline, ki jih zapolnjujejo jezera, zeleni pašniki in prostrane površin porasle z resjem. Obala je na otokih je kamnita in večinoma izredno strma.
Na otoku ni gozdov, večinoma prekriva trava ponekod v zavetnih legah pa še grmičevje. Skozi vse leto otočje bičajo močni vetrovi, otoke pa prekrivajo oblaki, ki pogosto prinašajo dež. V primerjavi z Dansko so zime dosti bolj mile, poletja pa so mrzla in z malo sonca. Poleti sonce v povprečju sije le štiri ure na dan.
Gospodarstvo | Ribolov in predelava rib je osnovna gospodarska dejavnost otočja, s tem se preživlja tudi večina prebivalcev. Izvoz rib in ribjih izdelkov znaša kar 90% celotnega izvoza. Druga pomembna gospodarska dejavnost na otoku je ovčereja, zaradi velikih travnatih površin so otoki primerni za rejo drobnice. Poljedelstvo je zaradi ekstremnih vremenskih razmer skoraj nemogoče. Večino stvari je potrebno na otoke uvažati. Pred kratkim so v okolici otočja odkrili nafto in zemeljski plin, ta bi v prihodnosti tem odmaknjenim otokom omogočil nov gospodarski razvoj. Veliko možnosti za razvoj ponuja tudi sodobna informacijska tehnologija. Večina gospodarstva je skoncentriranega v prestolnici Tórshavn. Nezaposlenost je ena najmanjših v Evropi, kljub temu pa se otočje sooča s številnimi težavami pri ohranjanju prebivalstva, saj večina študentov odhaja na Dansko in se po šolanju zaposlijo na celini.
____________
Matevž Prinčič