Podnebje je zaradi bližine morja tipično oceansko, vreme pa pogosto vlažno in oblačno. Za Dansko so značilne blage in vetrovne zime in mila poletja. Februar velja za najhladnejši mesec, medtem ko velja avgust za najtoplejšega. Povprečna temperatura avgusta je 17 stopinj. Danska je zaradi takega podnebja ena najbolj zelenih držav v Evropi.
Če obstaja kakšna tradicionalna Danska jed, bi to lahko bil obloženi odprti sendvič oz. kot ga imenujejo Danci smørrebrød. Smørrebrød ni običajni sendvič ampak je sestavljen iz okusnih lokalnih sestavin in se na krožniku postreže na mizo. Med Danske specialitete štejemo še: kuhan ali karameliziran krompir, kuhano rdeče zelje, mesne kroglice (frikadele), pečeno svinjino in pečeno raco.
Danska ima zanimivo, a umirjeno zgodovino, ki je razpeta med Vikingi (800 do 1000 let n. š.), ki so osvajali obale Anglije, Norveške, Švedske in Normandije, kraljevino, ki ima eno najdaljših tradicij v Evropi (od 11. stoletja dalje), med bitkami za položaj v Severni Evropi (več kot sto let je imela v posesti celo Švedsko – med leti 1394 in 1520), kjer je izkoriščala izjemen strateški položaj na vhodu v Baltsko morje, pa do zadnjih dveh stoletij, ko je previharila obe svetovni vojni in se gospodarsko zelo utrdila in dvignila.
H kraljevini Danski spadajo tudi Fererski otoki in Grenlandija. Obe deželi imata svoj parlament in svojo notranjo ureditev. Ferersko otočje ima izjemno spremenljivo atlantsko podnebje, prebivalci so dobri ribiči in vsestransko povezani z morjem. Grenlandija pa ima okoli 40.000 prebivalcev večinoma eskimskega rodu. Največji otok na svetu je kar 50 krat večji od matične države Danske, 90 % površine predstavlja led, ki je ponekod debel kar 2.000 m.
|
DANSKA NA KRATKOKRALJEVINA DANSKA, ustavna monarhija
POVRŠINA 42.895 km2 PREBIVALSTVO 5.580.000 Danska je geografsko zelo zanimiva država. Je najbolj severni del Srednje Evrope in sodi med Skandinavske države. Sestavljena je iz velikega polotoka Jutlandija in številnih otokov. Na jugu je 68 km dolga meja z Nemčijo. Ta meja se je med različnimi vojnami vedno spreminjala, enkrat na sever, drugič na jug, odvisno od vojne sreče …
Poleg Jutlandije ima Danska okoli 500 otokov, med njimi je dobrih 100 nenaseljenih. Skoraj polovica od 5,2 milijona prebivalcev živi na največjem otoku – Zeeland. Danska je nižinska dežela, katere največji vrh je visok le 173 m. Pokrajino so izoblikovali ledeniki. Zaradi njihovega delovanja je pokrajina valovita, s številnimi griči ter z jezeri. Naravne razmere so za kmetijstvo precej ugodne, zato ne preseneča, da je Danska ena izmed največjih izvoznic kmetijskih pridelkov. Podeželje Danske je zelo slikovito. Hiše v vasicah so pisano pobarvane in privlačijo pogled in fotografski objektiv sredi zelene, rahlo nagubane pokrajine.
Razdalje v državi so kratke in noben kraj ni oddaljen od morja za več kot 50 km. Prebivalci so od nekdaj povezani z morjem – ribolov, ladjedelništvo in promet. |