GRENLANDIJA
Zemljepisne značilnosti | Grenlandija je največji otok na svetu. Leži med Evropo in Severno Ameriko, v severnem delu Atlantika. Kot kažejo gole, od ledu zbrušene kamninske površine, je Grenlandijo v ledenih dobah od časa do časa popolnoma prekrival led. Danes led pokriva 81% Grenlandije. Brez ledu samo ozek, nikjer več kot dvesto kilometrov širok obrežni pas. Skrajni severni del otoka pa ni prekrit z večnim ledom, kot bi to pričakovali, saj je ozračje tam presuho da bi lahko nastajal sneg; le-ta pa je nujno potreben za vzdrževanje stanja večnega ledu.
Politična ureditev | Vodja grenlandske države je danska kraljica Margareta II. Grenlandija ima tudi svoj parlament, ki šteje 31 članov. Na čelu parlamenta je predsednik vlade, ki je običajno kar vodja večinske stranke. Ker otok kljub svoji veliki avtonomiji še vedno spada pod dansko kraljevino v danskem parlamentu sedita dva njegova predstavnika, ki ju izvoli grenlandski parlament.
Zgodovina | Prvi ljudje, ki so prišli na Grenlandijo, so bili pripadniki arktičnih lovskih rodov kulture Sarkak (Sarqaq) iz Severne Amerike. Prvi Evropejci so na otok prišli leta 982 iz Islandije in ga poimenovali Grenlandija, v tistem času je bil otok nenaseljen. Ustanovili so tri naselbine na skrajnem južno-zahodnem delu in tam ostali nekaj stoletij, dokler jih okoli leta 1200 niso izrinili Eskimi in negostoljubno podnebje.
Po norveških sagah naj bi se prvi na Grenlandiji naselil Eiríkur Rauði (Erik Rdeči), ki je bil izgnan iz Islandije zaradi umora. Da bi privabil več ljudi je deželo poimenoval Greenland (Zelena dežela), kar se je izkazalo za dobro potezo. Naselbine so uspevale in se večale, prišli so Eskimi, poslan pa je bil celo krščanski škof. Leta 1386 je Grenlandija postala del Norveškega kraljestva in pozneje del Dansko-Norveške monarhije. Po skoraj petsto letih so kolonije propadle, kar je verjetno posledica lakote v 15. stoletju, med obdobjem male ledene dobe.
Leta 1815 so Danci s Kielsko pogodbo obnovili odvisnost Grenlandije Danski državi. Grenlandci so življenjske surovine kupovali v ZDA in Kanadi. Po vojni je Grenlandija ponovno prišla pod danski nadzor. Tako je ostalo do leta 1953, ko je otok dobil notranjo avtonomijo. Danes Danska še naprej skrbi za potrebno tehnično pomoč in denarno podporo, to pa zavlačuje popolno samostojnost Grenlandije, čeprav se je leta 1979 izreklo za njeno postopno samostojnost okrog 70 odstotkov Grenlandcev.
Politična ureditev | Vodja grenlandske države je danska kraljica Margareta II. Grenlandija ima tudi svoj parlament, ki šteje 31 članov. Na čelu parlamenta je predsednik vlade, ki je običajno kar vodja večinske stranke. Ker otok kljub svoji veliki avtonomiji še vedno spada pod dansko kraljevino v danskem parlamentu sedita dva njegova predstavnika, ki ju izvoli grenlandski parlament.
Zgodovina | Prvi ljudje, ki so prišli na Grenlandijo, so bili pripadniki arktičnih lovskih rodov kulture Sarkak (Sarqaq) iz Severne Amerike. Prvi Evropejci so na otok prišli leta 982 iz Islandije in ga poimenovali Grenlandija, v tistem času je bil otok nenaseljen. Ustanovili so tri naselbine na skrajnem južno-zahodnem delu in tam ostali nekaj stoletij, dokler jih okoli leta 1200 niso izrinili Eskimi in negostoljubno podnebje.
Po norveških sagah naj bi se prvi na Grenlandiji naselil Eiríkur Rauði (Erik Rdeči), ki je bil izgnan iz Islandije zaradi umora. Da bi privabil več ljudi je deželo poimenoval Greenland (Zelena dežela), kar se je izkazalo za dobro potezo. Naselbine so uspevale in se večale, prišli so Eskimi, poslan pa je bil celo krščanski škof. Leta 1386 je Grenlandija postala del Norveškega kraljestva in pozneje del Dansko-Norveške monarhije. Po skoraj petsto letih so kolonije propadle, kar je verjetno posledica lakote v 15. stoletju, med obdobjem male ledene dobe.
Leta 1815 so Danci s Kielsko pogodbo obnovili odvisnost Grenlandije Danski državi. Grenlandci so življenjske surovine kupovali v ZDA in Kanadi. Po vojni je Grenlandija ponovno prišla pod danski nadzor. Tako je ostalo do leta 1953, ko je otok dobil notranjo avtonomijo. Danes Danska še naprej skrbi za potrebno tehnično pomoč in denarno podporo, to pa zavlačuje popolno samostojnost Grenlandije, čeprav se je leta 1979 izreklo za njeno postopno samostojnost okrog 70 odstotkov Grenlandcev.
Prebivalstvo | Na otoku živi 57.637 ljudi, 88 % teh je Inutov preostali 12 % pa je Evropejcev večinoma Dancev. Večina prebivalstva živi ob fjordih na jugo-zahodni obali otoka kjer je podnebje najbolj milo. Najbolj gosto je naseljeno mesto Nuuk, ki je tudi glavno mesto Grenlandije. Na področju religije z 96,6 % prevladuje krščanstvo, 2,2 % je neverujočih preostali pa so pripadniki etničnih religij ali ostalih svetovnih religij. Uradna jezika na otoku sta grenlandščina in danščina. Večina prebivalstva govori oba jezika. Danščino uporablja 12 % prebivalstva, uporablja se jo na uradih in v šolstvu ter v večjih mestih kot je npr. Nuuk kjer živi veliko Dancev in priseljencev. Grenlandščino govori okoli 50.000 ljudi.
|
Rastlinstvo in živalstvo | Zaradi visokega celinskega ledu sega arktično podnebje na Grenlandiji daleč pod severni tečajnik. Julijske temperature niso nikjer višje od 10 °C. V smeri od juga proti severu so razmere za obstoj rastlin vedno težje. Za nizko rastje v tundri obalnega območja. ki je še prepredeno z brinom in slečem, so proti severu vedno bolj značilni trave, mahovi in lišaji. Leden mraz in neprestana sušnost na skrajnem severu omogočata skromen obstoj samo še lišajem in algam. V tundrah obalnega obrobja so doma postrušniki. zajci, lisice in čisto na severu severni medved. Severnega jelena so leta 1852 ponovno naselili Norvežani. V morju priobalnega območja se premetavajo različne vrste tjulnjev, mrožev in kitov. Ob obali živi poleti približno dvesto vrst ptičev.
|
Ekonomija | Domača vlada je proti koncu osemdesetih let začela uveljavljati zelo varčevalno proračunsko politiko, s čemer so zagotovili majhno inflacijo in proračunske presežke. Leta 1990 je Grenlandija ostala brez dveh največjih izvoznih artiklov, saj so zaprli še zadnje rudnike svinca in cinka. Današnje gospodarstvo Grenlandije skoraj v celoti zavzema ribištvo; izvoz morskih rakcev predstavlja večino gospodarskega prihodka. Otok ima tudi velik potencial na področju ogljikovodikov in mineralov, vendar bo izdelava potrebne infrastrukture potekala še leta. Pomembna panoga je tudi turizem, vendar je le-ta pogojen z visokimi cenami in razmeroma kratko turistično sezono. Večino državnih prihodkov tako predstavlja denarna pomoč »materinske« Danske. Transport | Na Grenlandiji obstaja le omejeno število prevoznih sredstev. Glavni prevozni sredstvi za večje razdalje sta letalo in ladja. Ker na otoku, zaradi velikih fjordov in nedostopnega ter divjega terena, ni cest je to tudi edina možna povezava med odmaknjenimi grenlandskimi naselji. Glavno letališče se nahaja v kraju Kangerlussuaq, od tu potekajo vse povezave z zunanjim svetom in odmaknjenimi naselji. Preko obeh letališč potekajo povezave z Dansko in Islandijo. Poleg letal, potovanje med naselji omogočajo še trajektne povezave. Trajektna linija povezuje vsa večja naselji na zahodni in jugo-zahodni obali Grenlandije. Trajekti vsak teden opravijo eno krožno vožnjo med naselji pri čemer vožnja v eno smer traja okoli 80 ur. ____________ Matevž Prinčič |